-
1 face
[feis] 1. noun1) (the front part of the head, from forehead to chin: a beautiful face.) obraz2) (a surface especially the front surface: a rock face.) sprednja stran3) (in mining, the end of a tunnel etc where work is being done: a coal face.) (rudniško) čelo2. verb1) (to be opposite to: My house faces the park.) gledati na2) (to turn, stand etc in the direction of: She faced him across the desk.) soočiti se3) (to meet or accept boldly: to face one's fate.) spoprijeti se•- - faced- facial
- facing
- facecloth
- facelift
- face-powder
- face-saving
- face value
- at face value
- face the music
- face to face
- face up to
- in the face of
- lose face
- make/pull a face
- on the face of it
- put a good face on it
- save one's face* * *I [feis]nounobraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica; figuratively predrznost, nesramnost; brušena ploskevbefore the face of — v navzočnosti, pred (kom)to draw ( —ali pull, wear) a long face — biti videti potrt, kislo se držatiin the face of day — ob belem dnevu; odkritoto fly in (to) the face of s.o. — upreti se komu, razjeziti, razžaliti ganautical guide face — drsa zaporeto have the face to (do s.th.) — upati, drzniti si (kaj storiti)in (the) face of — vpričo, neglede na, vkljubto look in the face of s.o. — drzno koga gledatito make a wry face at s.th. — kislo kaj gledatiface to face with — naravnost, osebno, pred, vpričoon the face of it — očitno, na prvi pogledto put a new face on s.th. — postaviti kaj v drugo lučto set one's face against s.th. — upirati se čemuto shut the door in one's face — preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrtato show one's face — priti, prikazati seto s.o.'s face — odkrito, v navzočnosti kogato tell straight to s.o.'s face — naravnost komu povedatito throw s.th. in s.o.'s face — očitati, oponašati komu kajII [feis]1.transitive verbkljubovati, upirati se, spoprijeti se; soočiti; sprijazniti se, prenesti; obložiti, prevleči, pokriti; ostružiti, zgladiti;2.intransitive verbbiti obrnjen protimilitary obrniti se; American to face the music — prenesti očitke, sprijazniti se, ne pokazati strahuto face s.th. out — sam si pomagati v težavah, premagati kaj -
2 gall
[ɡo:l] 1. noun1) (a bitter liquid which is stored in the gall bladder.) žolč2) (impudence: He had the gall to say he was my friend after being so rude to me.) predrznost2. verb(to annoy (a person) very much: It galls me to think that he is earning so much money.) dražiti- gallstone* * *I [gɔ:l]nounanatomy žolč, žolčnikfiguratively grenkoba, ogorčenost; srd, jeza, American slang predrznost, nesramnost; figuratively gall and wormwood — vzrok hude ogorčenostiAmerican to have the gall to do s.th. — drzniti si kaj storitiII [gɔ:l]nounmedicine sedno, odrgnina; figuratively muka, trpljenjeIII [gɔ:l]transitive verbodrgniti; figuratively dražiti, trpinčiti, jezitiIV [gɔ:l]nounbotany šiška
См. также в других словарях:
dŕzniti si — em si in dŕzniti se em se dov. (ŕ ȓ) z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: pred vsemi si je drznil lagati; kako si le drzne pisati o stvari, ki je sploh ne pozna; beg je bil tvegan, zato si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privoščíti — in privóščiti im dov. in nedov. (ȋ ọ) 1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega: privoščim mu lepo hišo, dobro ženo; privoščiti prijatelju srečo, uspeh; ekspr. iz srca privoščiti / veliko je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovolíti — vólim dov. (ȋ ọ) 1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje ∙ preveč dovoli otroku je preveč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovoljeváti — újem nedov. (á ȗ) dajati dovoljenje, pristanek za kaj: starši mu dovoljujejo, da hodi v kino; nerada ji dovoljuje, da se druži s tistim dekletom / ostal bi še, pa mi delo ne dovoljuje; pomagal ti bom, kolikor mi bodo razmere dovoljevale / publ.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
